GALERIJA DESSA
Arhitekturni center
Židovska steza 4
SI-1000 Ljubljana

 

T +386 1 25 16 010

E galerija@dessa.si

 

Odpiralni čas
tor, sre, čet, pet: 12:00-18:00
sob, ned, pon, prazniki: zaprto

 

 

 

DESSA: fotografije razstav

Staša Blažič Gjura, Vodnikov hram v Ljubljani, 1968, arhiv ZVKDS OE Ljubljana

Vabimo vas na odprtje razstave V ospredje III: pionirke slovenske arhitekture, gradbeništva in oblikovanja, ki bo v ponedeljek, 5. marca 2018, ob 19. uri v galeriji Dessa.

 

Tretja arhitekturna razstava V ospredje: pionirke slovenske arhitekture, gradbeništva in oblikovanja, ki sta jo v sodelovanju z galerijo DESSA pripravila Center arhitekture Slovenije in Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU, se tematsko vklaplja med aktivnosti mednarodnega interdisciplinarnega projekta MoMoWo – Ustvarjalnost žensk od modernizma dalje (Modern Movement Women). Njegov namen je strokovni in širši javnosti predstaviti pomemben del »anonimne« in zamolčane evropske kulturne dediščine 20. stoletja, ki so jo ustvarile ženske, dejavne na področju arhitekture, notranjega in industrijskega oblikovanja, krajinske arhitekture, urbanizma in gradbeništva, torej v poklicih, ki so oziroma veljajo za tradicionalno moške. Predstavljena so dela desetih ustvarjalk, od diplomantk Jožeta Plečnika do povojnih generacij, ki so študij zaključile pri Edvardu Ravnikarju in Edu Mihevcu.

 

Razstava bo na ogled 19. aprila 2018.

 

Carmen Jež Gala

(Beograd, 1925 − Ljubljana, 1965)

Projekt tribune FD Železničar v Šiški, 1952

Carmen Jež Gala je vodila pripravo projektne dokumentacije za strešno konstrukcijo tribune športnega objekta v Šiški, Ljubljana, in nadzirala izvedbo del na terenu. Med njena dela na športnih objektih sodi tudi revizija glavnega projekta smuške skakalnice v Zgornji Šiški, ki je bila zgrajena leta 1954. 

Vir foto: arhiv IMK

 

Staša Blažič Gjura

(Ljubljana, 1929–2014)

Vodnikov hram v Ljubljani, 1968

V času poklicne kariere je obnovila in načrtovala več kot deset gostinskih lokalov v Ljubljani. Posebnost njenega projektantskega pristopa v konservatorstvu je najbolj evidentna pri prenovi gostinskih lokalov, kjer se avtorski pečat kaže v ohranjanju izvirne gradbene substance s posebnim poudarkom na odstranitvi ometa in prezentaciji prvotnih grobih opečnih struktur v dialogu z novo projektirano opremo.

Vir foto: arhiv ZVKDS OE Ljubljana

 

Milica Detoni

(Ljubljana, 1926−1961)

Spomenik ženskim demonstracijam leta 1943 na Kongresnem trgu, Ljubljana, 1952–1953 

V Plečnikovem seminarju je Detonijeva narisala načrt za nagrobnik svojemu očetu. Plečnik je mavčni model nagrobnika leta 1952 dal vliti v bron in ga uporabil za spomenik ženskim demonstracijam, original v braškem kamnu pa je bil leta 1953 postavljen na grobu staršev Milice Detoni v Begunjah pri Cerknici. Spomenik na Kongresnem trgu je bil v sklopu razglasitve Plečnikovih del v Ljubljani leta 2009 razglašen za spomenik državnega pomena.

Vir foto: arhiv Marjete Pollak

 

Ljerka Finžgar

(Zagreb, 26. 8. 1937)

Program sistemskega sestavljivega pohištva Formanova in Fotelj Bergen, Meblo, Nova Gorica, 1979

Pri programu Forman je bilo mogoče posamezne elemente postaviti ob steno, jih montirati na zid ali pa jih uporabiti obojestransko in z njim pregraditi prostor. Fotelj Bergen je imel kovinsko ogrodje, ki je bilo prevlečeno z usnjem. Kupcem so bile na voljo različne izpeljanke osnovnega oblazinjenega sedežnega modela, namenjen pa je bil zlasti opremljanju poslovnih prostorov.

Vir foto: MAO

 

Metka Vrhunc

(Ljubljana, 1939)

Eksperimentalna kolekcija Popek, črna ovčja napa, 1969

Kolekcija treh oblačilnih kosov temelji na raziskovanju lastnosti usnja, ki ga lahko s pomočjo toplote - brez krojenja in šivov - prostorsko preoblikujemo. Takšno s pridom uporablja čevljarska industrija, pri kolekciji Popek pa je eksperimentiranje pripeljalo do kompleksnega detajla in prostorske oblike. Kolekcija je bila nagrajena s častno pohvalo na BIO 15.

Vir foto: zasebni arhiv Metke Vrhunc

 

Nataša Štupar Šumi, roj. Suhadolc 

(Ljubljana, 1927) 

Škrateljnova hiša v Divači 

Domačija iz 17. stoletja velja za najstarejšo ohranjeno v vasi in priča o tradicionalni arhitekturi Krasa. Arhitektka je pomembno pripomogla k temu, da se je hiša v pretežno izvorni zasnovi ohranila do danes (leta 1973 rekonstrukcija strehe, nujna gradbena in statična dela). Zadnja prenova se je končala leta 2010, leto kasneje pa je v domačiji začel delovati Muzej slovenskih filmskih igralcev. 

Vir foto: OHS

 

Špelka Valentinčič Jurkovič 

(Ljubljana, 1931) 

Prenova gradu Polhov Gradec, 1994 

Špelka Valentinčič Jurkovič je s skupino strokovnih sodelavcev Zavoda za spomeniško varstvo Ljubljana za obnovo polhograjskega gradu leta 1994 prejela Steletovo priznanje. Pri svojem delu je veliko pozornosti namenjala ohranjanju okolice spomenika; poudarjala je, da lahko spomenik v vsej svoji pričevalnosti živi le v skladnem, avtentičnem okolju. 

Vir foto: arhiv Javnega zavoda Polhograjska graščina

 

Bibijana (Biba) Bertok 

(Celje, 1941) 

Posteljica Nataša, Tovarna lesne galanterije v Rimskih toplicah, 1973 

Posteljica Nataša predstavlja prelom v dotedanji tradiciji oblikovanja otroškega pohištva. Ob upoštevanju majhnosti večine tedanjih stanovanj in želja uporabnikov, da bi bila otroška oprema čim dlje v uporabi, je imela posteljica preprosto zasnovo, premično dno ležišča, tkanino na krajših stranicah in kolesi na eni strani za lažje premikanje po stanovanju. Sprva je lahko služila kot zibka, nato pa kot normalno ležišče in stajica. 

Vir foto: MAO

 

Ksenija Šetina Grum 

(Ljubljana, 1925) 

Centralna čistilna naprava Domžale–Kamnik med gradnjo, 1975–1980 

Območje Domžale–Kamnik je bilo zaradi razvite in raznolike industrije eno najbolj potencialno onesnaženih območij v Sloveniji. Centralno čistilno napravo je projektiral Igor Kos, ki je tudi nadziral njeno gradnjo, Ksenija Šetina Grum pa je sodelovala pri pripravi vse potrebne gradbene dokumentacije in izdaji uporabnih dovoljenj, kar je bil pomemben prispevek k ohranjanju okolja in zahteven projekt prostorskega načrtovanja.

Vir foto: http://www.ccn-domzale.si/zgodovina-in-mejniki-poslanstvo

 

Marija Vovk 

(Bled, 1931) 

Barvne študije za stanovanjsko naselje BS 7, Ljubljana 

Osnove naravnega barvnega sistema, ki so ga slovenskim arhitektom in oblikovalcem v 60-ih letih 20. stoletja predstavili švedski strokovnjaki, je Marija Vovk uporabila pri barvnih študijah fasad tako za naselje BS 7 v Ljubljani kot pri drugem velikem urbanističnem načrtu UIRS, pri izvedbi natečaja za Split III, 1968. 

Vir foto: zasebni arhiv Marije Vovk

V OSPREDJE 3: PIONIRKE SLOVENSKE ARHITEKTURE, GRADBENIŠTVA IN OBLIKOVANJA
5. 3. - 19. 4. 2018


Program sofinancirajo
e_vabilo