GALERIJA DESSA
Arhitekturni center
Židovska steza 4
SI-1000 Ljubljana
 
T +386 1 25 16 010
E galerija@dessa.si
 
Odpiralni čas
tor, sre, čet, pet: 12:00-18:00
sob, ned, pon, prazniki: zaprto
 

FOTOGALERIJA

Portalni objekt predora Karavanke, Hrušica, Jesenice, 1991, Savin Sever s sodelavci, Katarina Bebler, Slovenija projekt, foto: Miran Kambič



SKUPAJ ZNAMO NAJBOLJE: SLOVENSKI INŽENIRSKO-ARHITEKTURNI DOSEŽKI
28. 11. - 2. 3. 2023

Vljudno vabljeni na razstavo, ki bo v galeriji DESSA odprta od ponedeljka, 28. novembra 2022. 
 
Na razstavi Skupaj znamo najbolje: slovenski inženirsko-arhitekturni dosežki je predstavljenih 40 izbranih objektov, nastalih v zadnjih šestdesetih letih v Sloveniji in tujini, pod katere so kot avtorji podpisani slovenski gradbeni inženirji in arhitekti.
 
Arhitekturna in gradbena stroka sta od samega začetka neločljivo povezani. Vse od osupljivih gradenj v času prvih visokih civilizacij – od egiptovskih piramid, prek sistema qanatov v Perziji do rimskih cest, mostov in akveduktov. Skozi zgodovino je bilo inženirstvo večinoma v rokah tistih, ki so imeli moč, denar in oblast in so si ga lahko privoščili, dosežki, namenjeni javnosti, pa promocija vladajočih. Inženirstvo – v smislu snovanja, načrtovanja in gradnje infrastrukture – je bilo bistveno za razvoj katerekoli civilizacije, in tako je še danes. V 17. stoletju se je razvil znanstven pristop k reševanju inženirskih vprašanj, od 18. stoletja in z razvojem industrijske revolucije pa sta se polji arhitekture in gradbenega inženirstva vedno bolj specializirali v dva ločena poklica, ki delujeta na področju (pre)oblikovanja prostora. Plod njunega ustvarjalnega sodelovanja so strukture – gradnje, ki v prostor občutno posežejo, ga preoblikujejo in nadgradijo, zaznamujejo pa jih (dolgo)trajne in visoke investicije. 
 
V galeriji DESSA tokrat predstavljamo področje ustvarjanja, ki je manj izpostavljeno in manj opazno, pa vendar obsega velik del oblikovanja našega okolja. Govorimo o področju načrtovanja, ki poleg skrbi za primarno bivanje človeka ustvarja pogoje za delovanje različnih tehnoloških procesov, za umeščanje naprav, izboljšanje povezav, komunikacij in transporta ... Tovrstne gradnje se najprej podrejajo tehnološki logiki, trdnosti in vzdržljivosti, ekonomičnosti in racionalnosti, pogosto pa se prilagajajo tudi drugim zahtevam, kot so ekologija, biološki vidiki, fizika, energija in podobno. Arhitekturni prispevek se nanaša predvsem na umestitev v prostor, iskanje razmerij in estetike, omogočanje dodatnih vsebin in večnamenske rabe ter na oblikovno humanost v odnosu do narave in človeka.
 
Izgradnja nekdanje skupne države Jugoslavije po 2. svetovni vojni, načrtovanje raznolike infrastrukture in njeno umeščanje v prostor je bil proces, pri katerem je bilo tvorno sodelovanje obeh strok ključno, tako za ustvarjanje kakovostnih prostorskih in naprednih konstrukcijskih rešitev kot za ohranjanje podobe slovenske naravne in kulturne krajine. Z dosežki v gradbeništvu in arhitekturi se je, za razliko od današnje, istovetila takratna vodilna politika, ki je v projektih videla priložnost izkazovanja splošnega napredka države in družbe in s tem njene moči in referenc na domači in mednarodni sceni. Če sta sodelovanje in dopolnjevanje kompetenc projektantov različnih strok znotraj velikih projektantskih podjetij kot običajen način delovanja v 60-ih, 70-ih in 80-ih letih preteklega stoletja omogočala stabilno in ustvarjalno delo, sta obdobje po osamosvojitvi Slovenije ter razpad teh podjetij prinesla projektantom nestabilne razmere za delo, predvsem pa slabšo komunikacijo med strokami, kar se je zelo hitro odrazilo tudi pri posegih v prostor.
 
V Sloveniji imamo tradicijo in kontinuiteto izjemnega arhitekturnega in inženirskega znanja, kar dokazuje širok spekter vrhunskih inženirsko-arhitekturnih stvaritev – od mostov, viaduktov, predorov, stolpov, železniških struktur, protipoplavnih in protiplazovnih elementov, športnih naprav ..., ki so jih slovenski gradbeni inženirji in arhitekti načrtovali doma in v tujini. Poleg konstrukcijske inovativnosti in drznosti ob hkratni premišljeni umeščenosti v prostor jih odlikujejo funkcionalnost, skladnost s prostorskim in kulturnim kontekstom, racionalnost porabe materialov, ekonomsko-konstrukcijska učinkovitost in estetski vidik, ki zaobjema vse zgoraj našteto. Dejstvo je, da vrhunske stvaritve zahtevajo aktivno in konstruktivno sodelovanje različnih strok.
 
Umeščanje velikih, infrastrukturnih objektov v krajino presega védenje posameznika ali posamezne stroke, njihov vpliv na prostor, okolje in ljudi je izredno velik in kompleksen. Pri načrtovanju in izvedbi objekta imajo načrtovalci priložnost in dolžnost zasnovati ga kot trajno vrednost, z minimalnimi vplivi na naravno okolje čim in v duhu ohranjanja razvojnih potencialov lokacije, kraja, regije in prebivalcev.
 
Tako je bil pri oblikovanju razstave eden ključnih kriterijev izbora umestitev v prostor: razumevanje, spoštovanje in podrejajnje značilnostim krajine ter upoštevanje in ohranjanje naravnih procesov na območju gradnje. Ob tem pa mora biti objekt funkcionalen, konstrukcijsko logičen, estetski in racionalen v porabi materiala in financ.
 
Raznolik nabor tematskih sklopov nakazuje, da grajeni prostor na različnih nivojih opredeljuje in vpliva na življenje in delovanje posameznika in celotne družbe. Zato je ustvarjalno sodelovanje med strokami, ki ga navdihuje želja po delovanju v dobro družbe, spoštovanje različnih pogledov in razumevanje širših zornih kotov, pomembno, da lahko znotraj zelo omejenih prostorskih danosti, birokratskih in finančnih omejitev ter zakonskih okvirov skupaj ustvarjamo prostorsko, konstrukcijsko in oblikovno kakovostne in inovativne rešitve. Zagotovo znamo to najbolje skupaj.
 
 
Izbor
I.          MOSTOVI ZA PEŠCE IN KOLESARJE, BRVI, PREMOSTITVE
1. Mariničev most, Park Škocjanske jame, 2011
2. Studenška brv, Maribor, 2008
3. Kolesarska pot in brv čez Savo, Bohinjska Bistrica, 2013
4. Most čez Krko na Loki, Novo mesto, 2003
5. Kolesarska brv na Rju, Bohinj, 2021
6a. Brvi na POT, Ljubljana, 2012–2018
6b.Most čez Mali graben, Ljubljana, 2016
 
II.         PROMETNE PREMOSTITVE
7. Puhov most, Ptuj, 2007
8. Most Ada, Beograd, Srbija, 2012
9. Pelješki most, Pelješac, Hrvaška, 2022
10a. Most Predel, Strmec na Predelu, 2009
10b. Viadukt Radlje, Zgornja Vižinga, Radlje, 2002
11a. Dvonivojski most pri Cukrarni, Ljubljana, 2012
11b. Most na Barjanski cesti in park ob Gradaščici, Ljubljana, 2007
12. Viadukt Črni Kal, Črni Kal, 2004
 
III.        AVTOCESTNE STRUKTURE
13a. Pokriti vkop Karteljevo na dolenjski avtocesti, 2007
13b. Pokriti vkopi Medvedjek 1, Doline in Dobrava na dolenjski avtocesti, 2004–2009
14a. Nadhod Bukovje na dolenjski avtocesti, 2010
14b.Nadvoz Lešnica na dolenjski avtocesti, 2009
14c. Nadvoz Pluska na dolenjski avtocesti, 2005
 
IV.       PREDORI
15. Portalni objekt predora Karavanke, Hrušica, 1991
16. Avtocestna galerija Šentvid, Ljubljana, 1984
17. Južni portal predora Golovec, Ljubljana, 1999
18. Predor Šentvid–Koseze, Šentvid, 2002
19. Predor Markovec, Koper, Izola, 2015
 
V.        STOLPI, VIŠINSKE KONSTRUKCIJE
20. Dimnik Termoelektrarne Trbovlje, Trbovlje, 1976
21. Termoelektrarna Šoštanj, Šoštanj, 19xx,1977, 2016
22. Nuklearni inštitut Jožef Stefan, Podgorica, 1960–1966
23. Spominski razgledni stolp, Gonjače, Goriška brda, 1961
24. Oddajni center Krvavec, Krvavec 1985
25. Vodni zbiralnik Beltinci, Beltinci, 2014–2015
26. Vodni zbiralnik Murska Sobota, Murska Sobota, 1972
27. Nordijski center Planica, Rateče, 2012–2015
 
VI.        ŽIČNICE, VZPENJAČE
28. Žičnica na Veliko planino, Velika planina, 1963
29. Vzpenjača na Ljubljanski grad, Ljubljana, 2005
 
VII.      LUPINE
30. Stadion Ljudski vrt, Maribor, 1960–1965, 2008, 2022
31. Velodrom in atletska dvorana, Češča vas pri Novem mestu, 1996, 2019
32. Nekdanji bencinski servis na Tivolski cesti v Ljubljani, 1968
33. Bencinski servis na Tivolski cesti v Ljubljani, 1969
34. Mednarodni mejni prehod Obrežje, Obrežje 2003
35. Tropski rastlinjak v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 2010
 
 
Kolofon
 
Organizacija
Galerija DESSA
v sodelovanju z Matično sekcijo gradbenih inženirjev, Inženirska zbornica Slovenije (MSG IZS)
 
www.dessa.si, www.izs.si
 
Kuratorice
Kristina Dešman
Maja Ivanič
Špela Kuhar
Špela Nardoni Kovač
Vesna Perovnik
Damjana Zaviršek Hudnik
 
Svetovalci
dr. Matej Blenkuš
Damjan Bradač
Peter Gabrijelčič
Jelka Hudoklin
Andrej Pogačnik
Črtomir Remec
Suzana Simič
 
Uvodna besedila
Gorazd Humar
Gojko Zupan
 
Lektura
Tanja Jeras
 
Oblikovanje
Nena Gabrovec
 
Tisk plakatov
Prima IP
 
Tisk vabila in zgibanke
Matformat
 
Razstavo sofinancirata Ministrstvo za kulturo RS in Ministrstvo za okolje in prostor RS.
Zahvaljujemo se vsem, ki so prispevali gradivo za razstavo.
 
november 2022

 

V medijih 
 

SKUPAJ ZNAMO NAJBOLJE: SLOVENSKI INŽENIRSKO-ARHITEKTURNI DOSEŽKI
28. 11. - 2. 3. 2023

Program sofinancirajo
Z vnosom svojega e-naslova soglašam s prejemanjem e-vabil in informacij o dogodkih Galerije Dessa ter potrjujem, da sem seznanjen s politiko varovanja osebnih podatkov.
e_vabilo
SKUPAJ ZNAMO NAJBOLJE: SLOVENSKI INŽENIRSKO-ARHITEKTURNI DOSEŽKI
PIRANESI 2022
Gostovanje razstave v galeriji Herman Pečarič v Piranu
PIRANESI 30: 30 LET REVIJE PIRANESI V PIRANU

GALERIJA DESSA
Arhitekturni center
Židovska steza 4
SI-1000 Ljubljana
 
T +386 1 25 16 010
E galerija@dessa.si
 
Odpiralni čas
tor, sre, čet, pet: 12:00-18:00
sob, ned, pon, prazniki: zaprto
 

FOTOGALERIJA



Program sofinancirajo
e_vabilo

Z vnosom svojega e-naslova soglašam s prejemanjem e-vabil in informacij o dogodkih Galerije Dessa ter potrjujem, da sem seznanjen s politiko varovanja osebnih podatkov.