GALERIJA DESSA
Arhitekturni center
Židovska steza 4
SI-1000 Ljubljana
 
T +386 1 25 16 010
E galerija@dessa.si
 
Odpiralni čas
tor, sre, čet, pet: 12:00-18:00
sob, ned, pon, prazniki: zaprto
 

FOTOGALERIJA

 

PIRANSKI DNEVI ARHITEKTURE

Aksonometrija galerije, risba Matej Vozlič

Prostor arhitekta Borisa Podrecce

Da bi zagotovili kakovosten interier, ki bi izhajal iz sodobne centralno-evropske arhitekture, obenem pa nadaljeval Plečnikovo tradicijo pozornosti brezhibnemu detajlu, smo leta 1986 zaprosili arhitekta Borisa Podrecco, da zasnuje prostore galerije DESSA. Njegova takratna mednarodna prepoznavnost je temeljila predvsem na interierih in oblikovanju razstav. Ker sta bili galerija in pisarna DESSA njegovo prvo naročilo s strani arhitektov kot naročnikov, je v svoji zasnovi galerije poskusil slediti skoraj pozabljenim oblikovalskim principom Gottfrieda Semperja. Skozi povezavo Semperjeve teorije z Ottom Wagnerjem je želel v Ljubljani ustvariti wagnerianske arhitekturne reference kot ključ za razumevanje dela Wagnerjevega učenca Jožeta Plečnika. Tako so prostori galerije DESSA na Židovski stezi sestavljeni iz štirih sob, od katerih je vsaka oblikovana z drugim gradbenim materialom – kamen za galerijo, les za knjižnico, plastika za pisarno in tekstil za sejno sobo.

 

Ker prostori stare hiše, v katerih je DESSA, niso bili pravokotni, jih je Podrecca reguliral z namestitvijo omar (v galeriji) in rastrom stebrov/omar (v pisarni). Sistem stenskih zasteklitev v galeriji omogoča hitro in lahko namestitev arhitekturnih razstav. Vsi elementi opreme, razen stolov, so bili izvedeni posebej za galerijo DESSA. Stole z imenom 4455, ki jih je v 50ih letih prejšnjega stoletja oblikoval prof. Niko Kralj, pa je galeriji podarilo podjetje Stol Kamnik.

 

 

Podrobneje o interierju galerije DESSA

 

Ureditev arhitekturne galerije DESSA na Židovski stezi 4 v Ljubljani je delo arhitekta Borisa Podrecce. Gre za edino delo tega uglednega arhitekta, ki je namenjeno arhitekturi in arhitektom. Zasnovano je bilo v letih 1987 in 1988, galerija pa je bila odprta spomladi leta 1989. Galerija letos praznuje 30 letnico obstoja. Ob svojem nastanku je arhitekturna zasnova in izvedba postavila nova merila arhitekturnega oblikovanja in postala opažena daleč preko meja tedanje države. Ureditev je v celoti ohranjena in po tridesetih letih je njena arhitekturna kvaliteta še vedno aktualna. Zato bi bilo vredno, da bi prostor ohranili prihodnjim generacijam.

 

Zasnova

Načrt je nastal v dobi post-moderne arhitekture, ki se je takrat ponovno vračala k svojim koreninam. Arhitekt Boris Podrecca se je zavedal, da snuje delo, namenjeno slovenskim arhitektom. Zato je skozi svojo rešitev arhitektom poslal simbolično sporočilo o razumevanju dunajske tradicije, ki jo je v Ljubljansko šolo za arhitekturo prinesel naš največji arhitekt Jože Plečnik. Gre za izročilo arhitekta Gottfrieda Semperja, verjetno najpomembnejšega arhitekturnega teoretika nemškega kulturnega prostora. Njegovi glavni teoretični principi zajemajo teorijo o menjavi materialov, o obrtniškem izvoru arhitekture, o fasadi kot plašču in o štirih temeljnih elementih arhitekture.

 

Vsa ta načela je arhitekt Podrecca upošteval pri oblikovanju prostora. Po Semperju so najpomembnejši materiali: kamen, les, keramika in tekstil. In vsak od štirih prostorov galerije je posvečen enemu od naštetih materialov: razstavni prostor kamnu – na tleh je umetni kamen, knjižnica lesu, pisarna keramiki (oziroma njeni zamenjavi v obliki plastike), oblikovanje sejne sobe pa izhaja iz tekstilnih zakonitosti. Semperjeva teorija o zamenjavi materialov govori o tem, kako so sčasoma trajnejši materiali zamenjali prvotne, manj trajne. Lesene antične templje so nadomestili kamniti, ki pa so obdržali elemente lesene konstrukcije, a ti so imeli, preneseni v drug material le še simbolno funkcijo.

 

V sejni sobi galerije je tako lestenec oblikovan iz kovine, vendar povzema lastnosti vrvi, ki »visi« na dveh nosilcih, na koncu pa so vozli, ki jih danes simbolizirajo žarnice. Tudi sive črte na belem zidu spominjajo na tekstil, ki ga je Semper razumel kot prvotni način zastiranja prostorov. Podobno menjavo materiala vidimo tudi v pisarni, kjer je nad umivalnikom preproga z značilnimi resicami, vendar izvedena v keramiki. V pisarni se lahko poučimo o Semperjevih štirih elementih arhitekture: ognjišču, ki predstavlja srce hiše (keramika), strehi, ki jo nosi konstrukcija (les), steni, ki je bila prvotno napeta preko konstrukcije (tekstil) in podstavku – temelju ali podu (kamen).

 

Za Semperja je bilo najpomembnejše ognjišče, okoli katerega so se zbirali ljudje. In ni naključje, da je Plečnik svoje študente zbiral v društvu z imenom Ognjišče akademikov arhitektov. Vendar je Podrecca v središče galerije DESSA postavil vodnjak, drug močan element, ki v arhitekturi simbolizira kreativnost. Obstoječ prostor pisarne v galeriji hoče Podrecca dematerializirati, saj ga na novo definira s kvadratnim rastrom v tleh. Visoke omare, ki simbolizirajo konstrukcijo, so postavljene v ta raster in so namenoma odmaknjene od sten. Električna napeljava, speljana po gumijastih ceveh, posnema šotoraste strehe – spet namig na tekstilni ovoj prvotnih stavb. Ti »šotori« se zaključijo na stropu, ki ga Podrecca dematerializira s pomočjo ogledala. Tudi fotografije, seveda gre za motive Plečnikovih del, visijo z omar in se ne dotikajo sten: simbolizirajo Semperjevo načelo tekstilnega ovoja. Tako imamo v pisarni prostor v prostoru – znotraj obstoječe sobe je zgrajen nov simbolni prostor srca galerije. Galerija je bila grajena v drugi polovici 80-ih let dvajsetega stoletja, v zadnjih vzdihljajih socialistične države, ki so jih zaznamovale visoka inflacija, prepoved uvoza in visoke takse za prestop meje. Kljub temu smo skušali vse elementa izvesti z domačimi obrtniki in po posebnih detajlih. Lestenci, mize, omare, umivalnik in vhodna vrata so izvedeni unikatno, večkrat z mnogo iznajdljivosti in trudom številnih udeležencev projekta.

 

Vsaka arhitektura mora v prvi vrsti zadostiti svojemu namenu, v galeriji DESSA pa imamo še pomembno simbolično sporočilo o teoretičnih izhodiščih Wagnerjeve šole, na podlagi katerih je Jože Plečnik utemeljil našo šolo arhitekture.

 

Arhitekt

Arhitekta Borisa Podrecco ni potrebno posebej predstavljati. Rojen je bil 30. januarja 1940 v Beogradu, njegov oče je bil tržaški Slovenec, mati pa iz Hercegovine. Po vojni se je družina preselila v Trst, kjer je Boris Podrecca obiskoval slovenske šole vse do višjih razredov takratne realne gimnazije, maturiral pa je na Dunaju. Že kot dijak je v Trstu obiskoval likovno šolo prof. Avgusta Černigoja. Na Dunaju je sprva študiral kiparstvo na Akademiji uporabnih umetnosti, nato pa še arhitekturo na Tehniški visoki šoli in na Akademiji likovnih umetnosti. Iz arhitekture je diplomiral 1968 pri prof. Rolandu Rainerju. Od 1972 živi kot samostojni arhitekt na Dunaju, kjer ima arhitekturni biro, v katerem se je kalilo tudi mnogo slovenskih arhitektov. Podrecca se ima za Srednjeevropejca, saj z lahkoto povezuje slovensko, avstrijsko in italijansko arhitekturno izročilo. Skupščina SAZU ga je 1987 izvolila za dopisnega člana.                     

 

Odzivi

Galerijo smo zgradili v času socialistične Jugoslavije, ko so bili pogoji delovanja neprimerljivi z današnjimi časi. Zamisel se je porodila potem, ko smo si samostojni arhitekti leta 1982 izborili status samostojnih kulturnih delavcev. Ta status je omogočal ustanovitev tedaj imenovane »Trajne delovne skupnosti samostojnih kulturnih delavcev«. In če smo že bili kulturni delavci – potem smo se želeli tako tudi obnašati. V tistih časih so bili za razvoj sodobne domače arhitekture zelo pomembni stiki s tujino. Tudi zato smo se po načrte obrnili na arhitekta Borisa Podrecco, ki je deloval na Dunaju in je bil že uveljavljen mednarodni arhitekt. Menili smo, da bomo s pomočjo njegove arhitekture lažje vzpostavili stike z aktualnimi tujimi arhitekti, ki bi razstavljali v Ljubljani. To se je tudi res zgodilo. Prva odmevna objava galerije je bila že aprila 1987, še pred dokončanjem gradnje, v katalogu Harvard University Graduate School of Design v ZDA, ki je bil posvečen B. Podrecci. Sledile so objave v reviji Mobel Raum Design (Dunaj), februarja 1989, in v L'Architecture d'aujourd'hui (Pariz), septembra 1989, ki je bila sicer posvečena sodobni avstrijski arhitekturi. Galerijo je omenjal tudi Gianni Contessi v članku Forme Slovene v reviji Costruire decembra 1989 in Jean-Paul Robert v vodiču po Ljubljani v pariški izdaji Vouge-a aprila 1990. Vse to je pripomoglo, da so v Galerijo DESSA prišli z veseljem razstavljat številni svetovno znani arhitekti: Alvaro Siza, Eduardo Soto de Moura, Peter Zumthor, biro RCR in Aldo Rossi, če naštejemo samo dobitnike prestižne Pritzkerjeve nagrade, poleg tega pa še Sir David Chipperfield, Lebbeus Woods, Wiel Arets, Yves Lion, Manuel Aires Mateus, Alberto Campo Baeza in še mnogi. Njihov obisk je pomembno vplival na razvoj sodobne slovenske arhitekture, ki je dobila neposreden stik z najaktualnejšimi trendi razvoja svetovne arhitekture. Po drugi strani pa so ti stiki omogočili mednarodno prepoznavnost galerije. Tako je bilo mogoče po osamosvojitvi Slovenije pripraviti vrsto razstav sodobne slovenske arhitekture po vsem svetu: Albuquerque, Atene, Berlin, Boston, Brno, Budimpešta, Buenos Aires, Bukarešta, Chicago, Delft, Dunaj, Firence, Hania, Hannover, New York, Jaffa, Jeruzalem, Liege, Lizbona, London, Peking, Praga, Rim, Rotterdam, Sarajevo, Sion, Skopje, Torino, Toronto, Winnipeg, Wroclav, so kraji, kjer so spoznali sodobno slovensko arhitekturo. Lahko rečemo, da je naša arhitektura postala znana v svetu po zaslugi stikov, ki jih je omogočala tudi izjemna kvaliteta ureditve Galerije DESSA arhitekta Borisa Podrecce.

Andrej Hrausky, junij 2019

 


Program sofinancirajo
Z vnosom svojega e-naslova soglašam s prejemanjem e-vabil in informacij o dogodkih Galerije Dessa ter potrjujem, da sem seznanjen s politiko varovanja osebnih podatkov.
e_vabilo
V OSPREDJE 7: SLOVENSKE ARHITEKTKE, GRADBENICE IN OBLIKOVALKE
Mednarodna arhitekturna razstava
PIRANESI 2023 GOSTUJE V TUJINI
7 finalistov
EU mies Awards 2024

GALERIJA DESSA
Arhitekturni center
Židovska steza 4
SI-1000 Ljubljana
 
T +386 1 25 16 010
E galerija@dessa.si
 
Odpiralni čas
tor, sre, čet, pet: 12:00-18:00
sob, ned, pon, prazniki: zaprto
 

FOTOGALERIJA

 

PIRANSKI DNEVI ARHITEKTURE



Program sofinancirajo
e_vabilo

Z vnosom svojega e-naslova soglašam s prejemanjem e-vabil in informacij o dogodkih Galerije Dessa ter potrjujem, da sem seznanjen s politiko varovanja osebnih podatkov.

Galerija DESSA podpira iniciativo KAJŽA.