Ste že pregledali sarajevske urbane sobe?
o knjigi Nermine Zagora in Dine Šamić "Urbane sobe Sarajeva: preoblikovanje urbanih javnih površin z uporabo orodij za notranje oblikovanje” razmišlja ddr. Boris Trapara
Odnos do javnega prostora predstavlja ogromen raziskovalni izziv v sodobnem svetu polnem nenadnih in vsakodnevnih sprememb. Kompleksni načini ustvarjanja zasebnega in javnega prostora, njihove medsebojne interakcije in mnenja uporabnikov odpirajo pomembna vprašanja prihajajočega časa, na katera sta avtorici knjige Nermina Zagora in Dina Samic pravilno odgovorili. S sodobno obravnavo prostora vključujeta v arhitekturne in urbanistične konceote tudi kontekst individualne oziroma kolektivne identitete ter večplastne potrebe posameznikov v družbeni skupnosti.
Knjigo je v začetku aprila 2021 izdala Fakulteta za arhitekturo Univerze v Sarajevu. Sodobno grafično zasnovo podpira besedilo, ki nagovarja predvsem študente in raziskovalce, ki jih zanima zgodovinski razvoj Sarajeva, njegovi urbani problemi, potrebe in možnosti.
Skozi pet jasno metodološko zastavljenih poglavij se zlahka prebira zapletena zgodovina geneze javnih prostorov v Sarajevu. Od splošnega do posameznika (od urbanizma do detajla) nas avtorici vodita skozi možnosti regeneracije mesta na petih študij primerov urbanih sob Sarajeva. Metodologija in celostni raziskovalni pristop razkrivata večplastni pomen vloge arhitekta, avtorjevo sposobnost prepoznavanja aktualnih problemov na raziskovalni ravni in uspešnega ponujanja kreativnih rešitev, ki neposredno kaže na zrelo ustvarjalno sposobnost.
Knjiga je del aktualne in nujne literature v sodobnih evropskih raziskovalnih okvirjih, kar potrjuje tudi število navajanja tujih virov pri sami pripravi raziskave. To nakazuje spoštljivo raziskovalno širino in visoke raziskovalne standarde avtoric. Gre za pomemben korak pri preučevanju prostora v kontekstu urbanizma, arhitekture in oblikovanja na mednarodni ravni, ki si zasluži polno pozornost in spoštovanje akademskih krogov, zlasti glede na pomen pionirskih žarkov svetlobe, ki ga ta knjiga sije za Bosno in Hercegovino po vsem svetu.
E-knjiga je v celoti na voljo na spletni strani Fakultete za arhitekturo UNSA in na platformi Issu.
Avtorici: Nermina Zagora in Dina Šamić
Recenzenti: Markus Schwai, NTNU, Norveška, in Alessandro Massarente, UNIFE, Italija
Tisk: Dobra knjiga
Založnik: Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Sarajevu
Ilustracije: Dunja Krvavac
Grafično oblikovanje: Mirna Ćesović
Lektura: Juliet Walker
Sponzorstvo: United Nations Development Programme (UNDP) BiH
Boris Trapara je arhitekt, doktor znanosti iz arhitekturne zgodovine na Inštitutu INALCO, Univerza Sorbonne Paris Cité v Parizu v Franciji, in doktor tehničnih znanosti na International Burch University v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Trapara se ukvarja s spomeniki, zgrajenimi po drugi svetovni vojni, in z modernistično arhitekturo v jugovzhodni Evropi. Kot vabljen gostujoči predavatelj je predstavil kulturno dediščino BiH na arhitekturnih fakultetah v Stockholmu, Uppsali, Gotlandu, Rigi, na Dunaju in v Parizu. Poleg tega je individualni član NC ICOMOS v BiH in aktiven član Združenja arhitektov v BiH.
KONTAKT
Zavod DESSA arhitekturni center
Galerija DESSA
Židovska steza 4
SI-1000 Ljubljana
T +386 1 25 16 010
E galerija@dessa.si
ODPIRALNI ČAS
torek – petek
12:00 – 18:00
Galerija DESSA je članica svetovalnega komiteja / Advisory Committee Member, ki podeljuje najpomembnejše evropske nagrade za arhitekturo EUmiesAwards.
Zasebni zavod DESSA arhitekturni center ima status nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju kulture (MK) in na področju urejanja prostora (MNVP).
Interier galerije DESSA na Židovski stezi 4 v Ljubljani, ki ga je zasnoval arhitekt Boris Podrecca, je bil 25. marca 2024 razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena.
DESSA PODATKI
DESSA NAVODILA RAZSTAVLJAVCEM
DESSA PROSTOR
DESSA LOGOTIP
POLITIKA VAROVANJA OSEBNIH PODATKOV
SPLOŠNI POGOJI
PIŠKOTKI