V petek, 22. novembra 2024, vas ob 18:30 uri vabimo v Galerijo Herman Pečarič v Piranu, kjer bomo v sklopu 41. mednarodne konference Piranski dnevi arhitekture odprli razstavo ob jubilejni 35. obletnici nagrade Piranesi.
Bogdan Bogdanović: Nekropole
Ugledni beograjski arhitekt Bogdan Bogdanović je leta 1989 prejel prvo nagrado piranesi za spominski park Dudik v Vukovarju, katerega gradnja je bila končana devet let pred ustanovitvijo nagrade. Razstava obeležuje 35. obletnico prve podelitve nagrade Piranesi in nas spominja na Bogdanovićev opus, na spomenike, ki sodijo v svetovnem merilu med najbolj znana dela jugoslovanske arhitekture. Njihovo pomembnost je mogoče pripisati njihovi lepoti in raznolikosti, ki izhajata iz obrtne spretnosti, erudicije in vsestranskosti njihovega avtorja, in četudi imata pri na novo odkritem zanimanju zanje vidno vlogo tudi njegovo politično ozadje in izgnanstvo pozno v življenju, so številni od teh spomenikov prepoznani kot arhitekturni in kiparski biseri, popolnoma ločeni od svojih komemorativnih in didaktičnih namenov. Toda sam Bogdanović jih je pogosto imenoval nekropole, mesta mrtvih, zlasti ko je šlo za spomenike, ki so bili zgrajeni v že obstoječih urbanih okoljih. Mojstrsko je načrtoval umestitev in ozelenitev teh nekropol, postavil jih je nasproti urbanemu tkivu mest in tako ustvaril impozanten dialog. Tudi v kontekstu današnje namerne pozabe tako Bogdanovićeve nekropole zagotavljajo prostor mirne samote v razkošnem zelenju in delujejo kot opomin na ceno, plačano za ta mir – z znamenji iz betona, kamna in lesa, ki se dvigajo iznad travnikov, gozdov in voda.
Razstavljeno gradivo ni bilo nikoli javno predstavljeno, saj gre za material, ki je bodisi pospremil Bogdanovića v izgnanstvo ali pa je ostal skrbno shranjen v beograjskem družinskem stanovanju, prekrit s patino časa. Jedro razstave sestavljajo Bogdanovićeve fotografije – bil je navdušen amaterski fotograf; posnetki prikazujejo njegove spomenike z bolj intimne in samoraziskovalne perspektive, z otipljivim, srhljivim vzdušjem napetosti. Gradivo je Bogdanović pogosto uporabljal za svoja predavanja. Tu so tudi načrti za spomenike, ki so bili predloženi lokalnim upravam, fotografije kamnosekov Džunić iz Temske, s katerimi je Bogdanović dolga leta sodeloval, ter sodobne fotografije najdišč, ki sta jih posredovala moja kolega Vladimir Kulić in Andrew Lawler. Vse to gradivo je zaradi neutrudnega dela številnih raziskovalcev in ob podpori pokojne žene Bogdana Bogdanovića, profesorice Ksenije Anastasijević, šele pred kratkim ponovno prišlo na površje in tako postalo na voljo za razstavo.
Bogdan Bogdanović (Beograd, 1922 – Dunaj, 2010) je bil v Beogradu živeči jugoslovanski arhitekt, urbanist, univerzitetni profesor, pisec in politik. Bil je avtor nekaj najodmevnejših jugoslovanskih spominskih ureditev, posvečenih žrtvam druge svetovne vojne oziroma narodnoosvobodilnega boja. Predaval je na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Beogradu, deloval tudi kot prodekan fakultete in v enem mandatu dekan, poleg tega je bil ustanovitelj neformalne šole za arhitekturo v Malem Popoviću. Med letoma 1982 in 1986 je bil župan Beograda. Leta 1993 so ga, ker je glasno nasprotoval nacionalistični politiki v Srbiji in Jugoslaviji, izgnali, in vse do smrti je nato živel na Dunaju.
V letih 1960 in 1966 je prejel oktobrsko nagrado, leta 1965 republiško in zvezno nagrado časopisa Borba, leta 1976 sedmojulijsko nagrado za življenjsko delo, leta 1989 jugoslovansko veliko nagrado za arhitekturo in nagrado piranesi, leta 1997 Herderjevo nagrado, leta 2002 avstrijski častni križ za znanost in umetnost ter leto zatem še zlato medaljo mesta Dunaj.
Rada bi se zahvalila svojima dragima prijateljema in kolegoma Vladimirju Kuliću in Andrewu Lawlerju, ki sta z menoj nesebično delila svoje raziskave in spoznanja. Te razstave prav tako ne bi bilo brez Ivane Babić Milovanović in družine Džunić; slednja mi je omogočila, da s svetom delim gradivo iz njenih osebnih zbirk. Zahvaljujem se tudi organizacijam in posameznikom, ki stojijo za platformami Inappropriate Monuments, Arhiva modernizma in Partizansko.info, za dodatne raziskovalne vire, za podporo pri digitalizaciji razstavljenega gradiva pa ustanovi Graham Foundation for Advanced Studies in the Fine Arts.
Jelica Jovanović
Spomeniki na razstavi
1 Grobišče neporaženih
Prilep, S. Makedonija, 1960–1961
2 Partizansko pokopališče
Mostar, BiH, 1959–1965
3 Slobodište
Kruševac, Srbija, 1960–1965
4 Spominski park Jasenovac
Jasenovac, Hrvaška, 1959–1966
5 Spomenik revoluciji
Leskovac, Srbija, 1964–1971
6 Spomenik osamosvojitvenih vojn 1804–1945
Knjaževac, Srbija, 1969–1971
7 Svetišče padlim srbskim in albanskim partizanom
Kosovska Mitrovica, Kosovo, 1960–1973
8 Adonisov oltar
Labin, Hrvaška, 1973–1974
Varuh svobode
Klis, Hrvaška, 1988 (uničeno 1995)
9 Nekropola žrtev fašizma
Novi Travnik, BiH, 1971–1975
10 Spomenik padlim
Vlasotince, Srbija, 1973–1975
11 Spomenik svobodi
Berane (Ivangrad), Črna gora, 1977
12 Spominski park Dudik
Vukovar, Hrvaška, 1978–1980
13 Mavzolej boja in zmage
Čačak, Srbija, 1970–1980
14 Spominski park Garavice
Bihać, BiH, 1969–1981
15 Spominski park Popina
Popina pri Trsteniku, Srbija, 1978–1981
16 Spomenik judovskim žrtvam fašizma
Beograd, Srbija, 1950–1952
17 Aleja padlih domoljubov med 1941–1944
Beograd, Srbija, 1959, s Svetislavom Ličino
18 Nekropola
Sremska Mitrovica, Vojvodina, Srbija, 1959–1960
19 Spomenik začetka upora
Bela Crkva pri Krupnju, Srbija, 1971
20 Spomenik poboju domoljubov in Romov v Arapovi dolini
Leskovac, Srbija, 1971–1973
21 Partizanska nekropola
Štip, S. Makedonija, 1974
22 Grobnica Dušana Petrovića-Šane
Aranđelovac, Srbija, 1980
Fotografije
Bogdan Bogdanović: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11 (zgornja), 12, 13, 14, 15, 16
Momir Džunić: 11 (spodnja)
Vladimir Kulić: 17, 18, 21
Nenad Lajbenšperger: 2
Andrew Lawler: 19, 20
Bogdanovićeve fotografije hrani Architekturzentrum Wien.
Fotografijo 16 je posredoval Urbanistični zavod Beograd.
Avtorske pravice: Architekturzentrum Wien, Collection.
Kuratorica
Jelica Jovanović
Pobuda, koordinacija in organizacija
Maja Ivanič, Špela Kuhar
Jezikovni pregled
Katja Paladin
Jezikovni pregled v angleškem jeziku
Sašo Podobnik
Grafično oblikovanje
Ivan Ilić
Razstavni prostor
Galerija Herman Pečarič, Obalne galerije Piran
Produkcija
Galerija DESSA
november 2024
Pokrovitelji
Ministrstvo za kulturo RS
Ministrstvo za naravne vire in prostor
Občina Piran
V medijih
_ 28. 11. 2024: RTV SLO, MMC Kultura: https://www.rtvslo.si/kultura/arhitektura-in-oblikovanje/ali-arhitekti-res-ves-cas-delajo-za-dobro-clovestva/728929
KONTAKT
Zavod DESSA arhitekturni center
Galerija DESSA
Židovska steza 4
SI-1000 Ljubljana
T +386 1 25 16 010
E galerija@dessa.si
ODPIRALNI ČAS
torek – petek
12:00 – 18:00
Galerija DESSA je članica svetovalnega komiteja / Advisory Committee Member, ki podeljuje najpomembnejše evropske nagrade za arhitekturo EUmiesAwards.
Zasebni zavod DESSA arhitekturni center ima status nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju kulture (MK) in na področju urejanja prostora (MNVP).
Interier galerije DESSA na Židovski stezi 4 v Ljubljani, ki ga je zasnoval arhitekt Boris Podrecca, je bil 25. marca 2024 razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena.
DESSA PODATKI
DESSA NAVODILA RAZSTAVLJAVCEM
DESSA PROSTOR
DESSA LOGOTIP
POLITIKA VAROVANJA OSEBNIH PODATKOV
SPLOŠNI POGOJI
PIŠKOTKI