DESSA 35

Prva slovenska arhitekturna galerija
 
5.–12. 9. 2003: Dessovci, ki so se udeležili ekskurzije na Portugalsko, na stopnicah visoke šole za komunikacije arhitekta Carrilha da Graçe v Lizboni. 
1988: Z rušitvijo so pričeli študenti arhitekture, da so zaslužili za ekskurzijo: Miha Dobrin, Andrej Stražišar, Jurij Sadar, Ivo Banič, Sašo Uran, Stojan Kaučič, Nensi Školaris, Mirjana z Reke in Tomaž Novljan. 
17. 4. 1989: Galerijo DESSA sta odprla Andrej Hrausky in županja Nuša Kerševan. V ozadju Savin Sever in Tomaž Vuga.  
15. 5. 1992: David Chipperfield v Galeriji DESSA, 31 let preden je postal Pritzkerjev laureat (2023) in 18 let preden mu je britanska kraljica podelila naslov Sir (2010). 
27. 11. 2004: Sodelujoči na razgovoru ob razstavi Baustelle Slowenien: Francois Burkhart, Matej Vozlič, Vesna Vozlič Košir, Carolin Schenemann, Vladimir Šlapeta, Miha Dešman, Vasa J. Perović, Andrej Hrausky, Aljoša Dekleva, Matija Bevk in Wilfried Wa 
21. 11 2010: Skupinska fotografija na odru Gledališča Tartini ob zaključku PDA 2010: mnogi Dessovci so zvesti obiskovalci PDA, ki jih od leta 2008 vodi Maja Ivanič s kolegi. 
junij 2015: Zasaditev Jute Krulc pred odprtjem njene razstave Življenje z vrtovi: pomočnik vrtnarja, Jutina hčerka Maja Kržišnik, pobudnica razstave Špela Kuhar, Jutin vrtnar Dušan Levičnik. 
december 2013: Na novoletni zabavi so igrali stari »Mladi levi«: Dušan Kajzer, Matjaž Dev, Jernej Podboj in Aleš Strajnar. Vasko Repinc je igral klaviature. 

Vabilo.pdf

Katalog DESSA 35.pdf

Katalog DESSA_oranžna.pdf

Katalog DESSA_modra.pdf

 

DESSA . 35 let . 291 razstav . 85 gostovanj razstav izven galerije v Sloveniji . 141 gostovanj razstav v tujini . 43 strokovnih ekskurzij . 15 mednarodnih konferenc Piranski dnevi arhitekture . 15 nagrad Piranesi . 186 številk DESSA News . 57 publikacij . številna predavanja, dogodki, pogovori in okrogle mize

Ob 35-letnici Galerije DESSA vas v četrtek, 20. junija, ob 19. uri vljudno vabimo v galerijo DESSA na odprtje razstave DESSA 35. Prva slovenska arhitekturna galerija in druženje.

17. aprila 1989 je arhitekturna galerija DESSA odprla svoja vrata, takrat s prvo razstavo Plečnikovi nagrajenci. Od tedaj že 35 let aktivno spodbuja kakovostno arhitekturo, njeno umetniško dimenzijo in kritično misel. S svojim delovanjem in programom je postala osrednji prostor povezovanja arhitektov, oblikovalcev, fotografov in sorodnih ustvarjalcev različnih generacij.

S tokratno razstavo DESSA 35 obeležujemo 35 let delovanja galerije: ozremo se nazaj, spomnimo se ustanovitve in gradnje galerije, glavnih protagonistov Majde Cajnko in Andreja Hrauskyja, njune neprecenljive vloge pri oblikovanju in delovanju galerije ter pri mednarodni uveljavitvi slovenske arhitekture, vseh zvestih članov in podpornikov galerije DESSA, razstav in dogodkov v zadnjih enajstih letih pod vodstvom Maje Ivanič s sodelavkami ter zadnjega uspeha – razglasitve interiera galerije za kulturni spomenika lokalnega pomena.

Članom in sodelavcem Galerije DESSA čestitamo. Zahvaljujemo se vsem, ki ste za tokratno razstavo DESSA 35 prispevali svoje skice, načrte, predmete, fotografije ... Obenem se zahvaljujemo vsem razstavljavcem, kustosom, kuratorjem, organizatorjem, pokroviteljem in podpornikom za ustvarjanje programa, ki 35 let bogati slovenski kulturni in arhitekturni prostor.

 

Galerija DESSA – Skupnostni prostor umetnosti in izkazovanja pripadnosti 

DESSA je bila življenjski projekt arhitektov Andreja Hrauskyja in Majde Cajnko, ki je v svojem času pomembno vplival na razvoj in kakovost slovenske arhitekture. Iz današnjega pogleda se zdi, da je zamisel delovne skupnosti smiselno izhajala iz prizadevanj generacije arhitektov okoli revije AB-arhitektov bilten, ki je sprožila in vodila več desetletij gibanje za uveljavitev arhitekture kot umetnosti gradnje prostora in kraja.

Avtonomna umetniška zvrst, ki ima svojo lastno zgodovino, teorijo, svoje zakonitosti in metodo, svoj jezik in umetniško sporočilo, naj bi za svoje udejanjanje potrebovala tudi primerne delovne pogoje za neobremenjeno umetniško ustvarjanje. Zato ni nič čudnega, da so bili med ustanovnimi člani DESSA poleg Andreja Hrauskyja, tehničnega urednika AB-ja, še Damjan Gale, urednik fotografije, Majda Cajnko in Vinko Torkar, člana uredništva AB-ja, katerim so se sčasoma pridružili še tisti člani uredništva, ki so bili v svobodnem poklicu.

Ko je DESSA uredila svojo pisarno in odprla stalno galerijo, je bila mreža podpornih jeder tedanjega arhitekturnega dogajanja zaokrožena: revija AB, Piranski dnevi arhitekturi in DESSA so bila torišča razvoja sodobne slovenske arhitekture. DESSA ni nikoli delovala kot krovna delovna organizacija arhitektov v svobodnem poklicu, ampak prej kot njihova zbornica, ki je omogočala uresničevati s formalnimi vprašanji neobremenjeno individualno ustvarjanje. Skupnosti ni povezovala zgolj statusna pripadnost, ampak skupinsko stremljenje h kakovostni arhitekturi, ki je sledila sicer nikoli napisanemu programu nove sinteze tradicionalne in sodobne arhitekture.

Skupinski duh vključevanja, ki ga je DESSA gradila dve desetletji, je dajal organizacijski in vrednostni okvir, v katerem so lahko delovali tako začetniki kot uveljavljeni arhitekti, oblikovalci in umetniki v svobodnem poklicu, preden so ustanovili lastne projektne pisarne. V spodbudnem zavezništvu več generacij se je uveljavlja sodobna slovenska arhitektura sicer različnih opredelitev, ki jih je povezovala težnja po kakovosti in izvirnosti, vezana na njeno bogato izročilo.

 

DESSA je nudila arhitektom s statusom svobodnega umetnika spodbudno in varno poslovno podporno okolje za ustvarjanje in strokovno rast. Projektiranje je v arhitekturi izpostavljeno velikim pritiskom, DESSA pa je s svojo projektno pisarno Arhé omogočala posameznim ustvarjalcem, da se osvobodijo teže pritiskov pri snovanju in izvajanju projektov, tako da jim je zagotovila strokovno in organizacijsko podporo ter pravno varnost v zahtevnem in konkurenčnem poslovnem okolju. DESSA je bila ves čas tudi odprt povezovalen in komunikacijski prostor arhitektom več generacij, ki je bil vpet tudi v tedanje delovanje DAL in v organizacijo PDA. Ob tem je razširjala kulturni prostor arhitekture ter gradila mrežo prijateljev in podpornikov. Najprej je vzpostavila dragocene povezave z arhitekturnimi združenji v Furlaniji in avstrijski Koroški, ki jih je z razstavami in še posebej s pregledi slovenske sodobne arhitekture širila preko Italije, Španije in Nemčije po vsem svetu. Tudi pobuda o ustanovitvi Akademije za arhitekturo Jožeta Plečnika, ki bi dajala več poudarka na poučevanju arhitekture kot uporabne umetnosti in znanosti, se je porodila v miselnem in aktivističnem krogu skupnosti DESSA.

Galerija, ki je že od vsega začetka prerasla prvotni namen upravičevanja obstoja delovne skupnosti svobodnih arhitektov, je danes arhitekturni center, ki ga v javnem interesu na področju kulture gradnje in prostora uspešno upravlja zasebni zavod s statusom nevladne organizacije. Pod istim imenom le drugačna formulacija, vendar isto poslanstvo. Danes je DESSA ime za prvo, edino in stalno galerijo za arhitekturo, urbanizem in oblikovanje. Prevzela jo je v upravljanje skupina arhitektk – zanesenjakinj in aktivistk, ki verjamejo v moč in pomen prizadevanja za kakovostno arhitekturo in prostor. Na ta način gradi današnja DESSA pripadnost skupnosti, ki ni vezana na delovni status, ampak na skrb za vrednote javne umetnosti, ki ima tako močan, trajen in mnogostranski vpliv na slovenski in evropski prostor. Poslanstvo, ki ga opravlja, je s tem dobilo nov zagon in novo povezovalno moč.

Janez Koželj, maj 2024

 

Avtorji razstave

Majda Cajnko

Andrej Hrausky

Maja Ivanič

Andreja Jug

Špela Nardoni Kovač

Katarina Pirkmajer Dešman

Damjana Zaviršek Hudnik

 

Sodelujoči

Boris Briški

Majda Cajnko

Kristina Dešman

Miha Dešman

Dušan Engelsberger

Andreja Nena Gabrovec

Andrej Hrausky

Maja Ivanič

Matjaž Jamnik

Andreja Jug

Andrej Kemr

Ivo Koritnik

Marko Korošec

Vlado Krajcar

Vlatka Ljubanović

Mladen Marčina

Medprostor

Sonja Miculinić

Špela Nardoni Kovač

Ranko Novak

Katarina Pirkmajer Dešman

Božo Podlogar

Darja Spanring Marčina

Matjaž Sušnik

Vlasta Svetina

Marinka Škrilec Lukač

Mojca Švigelj Černigoj

Matej Vozlič

Vesna Vozlič

Damjana Zaviršek Hudnik

 

Fotografije na razstavnih plakatih

arhiv DESSA, Andrej Hrausky, Blaž Jamšek, Miran Kambič, Martin Kruh

 

Oblikovanje

Ivan Ilić, 0.10 Büro

 

Tisk vabila in zloženke

Mat Format, d. o. o.

 

Print plakatov

Prima IP, d. o. o.

 

Print fotografij

Foto format, d. o. o.

 

Okvirjanje fotografij

Okvirija, Mitja Kolarič, s. p.

 

Produkcija

Galerija DESSA

junij 2024

Vabilo.pdf

Katalog DESSA 35.pdf

Katalog DESSA_oranžna.pdf

Katalog DESSA_modra.pdf

 

DESSA . 35 let . 291 razstav . 85 gostovanj razstav izven galerije v Sloveniji . 141 gostovanj razstav v tujini . 43 strokovnih ekskurzij . 15 mednarodnih konferenc Piranski dnevi arhitekture . 15 nagrad Piranesi . 186 številk DESSA News . 57 publikacij . številna predavanja, dogodki, pogovori in okrogle mize