Intervjuji z razstavljavci.pdf
V medijih
03. 07. 2025: RTV SLO, Val 202
01. 07. 2025: RTV SLO Kultura
Vljudno vabljeni na odprtje razstave Na mladih svet stoji: mladi arhitekti v prostoru odrske scenografije, ki bo v ponedeljek, 30. junija 2025, ob 20. uri v galeriji DESSA.
Scenografija je v svojem bistvu arhitektura. Ohranja in razvija pa le tisto, kar za posamezen gledališki dogodek potrebuje. Tu pa se vplete dramaturgija.
(Meta Hočevar)[1]
Razstava Na mladih svet stoji: mladi arhitekti v prostoru odrske scenografije raziskuje ustvarjalni proces oblikovanja odrskega prostora in nevidno plat tehničnih rešitev zanj, kakor jih vidijo in se jih lotevajo arhitekti mlajše generacije, ki delujejo na tem področju.
Kljub dejstvu, da so na odru običajno v ospredju igralci, kot predstavnike iz ozadja pa največkrat omenjamo zgolj režiserje, so nepogrešljiv del odrske kreacije tudi vsi ostali posamezniki, ki nevidni soustvarjajo v zakulisju.
Eni izmed njih so zagotovo scenografi. Ustvarjajo prostore, kamor režiserji naseljujejo zgodbe in v katerih se lahko – ali pa tudi ne (če tako želimo) – udomačijo igralci.
Dramsko besedilo je osnova arhitekture predstave in hkrati načrt za oblikovanje odrskega prostora. Elemente oz. izrazna sredstva, ki ta prostor soustvarjajo, tesno povezujemo z arhitekturo, vendar se njihova uporaba in »branje« na odru od nje pogosto močno razlikujeta.
Če arhitektura v klasičnem pomenu ustvarja prostore, ki so tihi, odprti in prilagodljivi za ljudi, ki živijo v njih, je prostor igre na odru definiran in omejen, hkrati pa svoboden in nepredvidljiv ter vedno v odnosu z igralcem. Prostor igre je prostor konflikta, prostor soočenj, različnih atmosfer in posledic. Vezan je na čas, ta pa je omejen.
Oblikovanje scenografij ima poleg kreativne svobode vedno tudi omejitve; omejen je proračun, tu so tudi vsakovrstne časovne in prostorske omejitve … Vse to vpliva na delovni proces in samo oblikovanje.
V primerjavi z arhitekturo se tu tako ponuja drugačen pogled oz. pristop k oblikovanju prostora. Dolgotrajnemu načrtovanju oblikovanje scenografij nasprotuje z začasnostjo, prenosnostjo, prilagodljivostjo in neomejeno oblikovno svobodo. Ne ukvarja se s funkcionalnostjo bivanja, a mora biti funkcionalno na svoj način. Kot pravi arhitekt Louis Kahn – »arhitektura je premišljeno oblikovanje prostora«. Tu lahko oblikovanje odrskega prostora jasno povežemo z arhitekturnim oblikovanjem.
Arhitekti, katerih scenografije so predstavljene na razstavi, so vstopili v fascinantni svet gledališča, kjer lahko z ustvarjanjem prostorov na odru presegajo pravila in omejitve, kakršne mnogokrat postavlja arhitektura. Oder je prostor preizkušanja različnih vizij, iskanja odnosov med prostorom in figuro v njem, a vendar tudi prostor kompromisa.
Predstavljeni ustvarjalci kažejo izjemno samoiniciativnost, saj je formalno izobraževanje na področju scenografije zanje težje dostopno. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) v Ljubljani obstaja magistrski študij scenografije, vendar je študentom ljubljanske fakultete za arhitekturo zaradi enovitega petletnega študija na matični fakulteti onemogočen oz. dosegljiv samo v plačljivi obliki po zaključku njihovega izobraževanja. Znanje in praktični stik s scenografijo lahko tako pridobivajo zgolj v okviru izbirnih predmetov na AGRFT. A prav samosvoja pot in raziskovalni duh v njihova dela prinašata svežino, raznolikost in svobodnejši pristop.
Skozi dela enajstih mladih arhitektov razstava razkriva različne definicije prostora in materialnosti ter postopke, s katerimi oblikujejo odrske svetove, tako v Sloveniji kot v tujem prostoru. Mladi scenografi in tehnični producenti na področju klasičnega gledališča, opere, sodobnega plesa, baleta in lutk iščejo vedno nove možnosti oblikovanja prostora.
[1] Tomaž Toporišič z Meto Hočevar (n. d.). Pridobljeno 14. maja 2025 s https://www.sodobnost.com/tomaz-toporisic-z-meto-hocevar/.
Producent in organizator
Galerija DESSA
Razstavljavci
Nika Curk Nagode
Gašper Grebenšek
Matic Gselman
Lin Martin Japelj
Matic Kašnik
Larisa Kazić
Ženja Maher
Maruša Mali
Eva Petruna
Sara Slivnik
Ana Marija Snoj
Kuratorke
Ana Lovrec Medved
Vesna Perovnik
prof. mag. Jasna Vastl
Damjana Zaviršek Hudnik
Oblikovanje
Ivan Ilić
Fotografije
Krzysztof Bieliński, Miha Fras, Peter Giodani, Asiana Jurca Avci, Matic Kašnik, Boštjan Lah, Maruša Mali, Nox Media, Željko Stevanić, Darja Štravs Tisu, študenti ALUO UL, Damjan Švarc, Marta Tiberiu, Peter Uhan, Ida Zenna, Nada Žgank
Jezikovni pregled
Katja Paladin
Tisk plakatov
Prima IP
Tisk zloženk
Mat-format
Pokrovitelji
Ministrstvo za kulturo RS
Mestna občina Ljubljana
V medijih
03. 07. 2025: RTV SLO, Val 202: https://val202.rtvslo.si/podkast/kulturnice/120966570/175143924
01. 07. 2025: RTV SLO Kultura: https://365.rtvslo.si/arhiv/kultura/175143565
Intervjuji z razstavljavci.pdf
V medijih
03. 07. 2025: RTV SLO, Val 202
01. 07. 2025: RTV SLO Kultura
KONTAKT
Zavod DESSA arhitekturni center
Galerija DESSA
Židovska steza 4
SI-1000 Ljubljana
T +386 1 25 16 010
E galerija@dessa.si
ODPIRALNI ČAS
torek – petek
12:00 – 18:00
Galerija DESSA je članica skupščine in upravnega odbora Sklada arhitekta Jožeta Plečnika, ki podeljuje najpomembnejše nacionalne Plečnikove nagrade
in
članica svetovalnega komiteja / Advisory Committee Member, ki podeljuje najpomembnejše evropske nagrade za arhitekturo EUmies Awards.
Zasebni zavod DESSA arhitekturni center ima status nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju kulture (MK) in na področju urejanja prostora (MNVP).
Interier galerije DESSA na Židovski stezi 4 v Ljubljani, ki ga je zasnoval arhitekt Boris Podrecca, je bil 25. marca 2024 razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena.
DESSA PODATKI
DESSA NAVODILA RAZSTAVLJAVCEM
DESSA PROSTOR
DESSA LOGOTIP
POLITIKA VAROVANJA OSEBNIH PODATKOV
SPLOŠNI POGOJI
PIŠKOTKI