NACIONALNI PAVILJONI NA BENEŠKEM ARHITEKTURNEM BIENALU

Brazilski paviljon, beneški arhitekturni bienale 2023, Gabriela de Matos, Paulo Tavares, foto: John Hill/World-Architects 
Paviljon Velike Britanije, beneški arhitekturni bienale 2023, Jayden Ali, Joseph Henry, Meneesha Kellay, Sumitra Upham, foto: John Hill/World-Architects 
Slovenski paviljon, beneški arhitekturni bienale 2023, Eva Gusel, Jure Grohar, Maša Mertelj, Matic Vrabič, Anja Vidic, foto: Klemen Ilovar 
Slovenski paviljon, beneški arhitekturni bienale 2023, Eva Gusel, Jure Grohar, Maša Mertelj, Matic Vrabič, Anja Vidic, foto: Klemen Ilovar 
Avstrijski paviljon, beneški arhitekturni bienale 2023, AKT, Hermann Czech, foto: Flavia Rossi 
Nemški paviljon, beneški arhitekturni bienale 2023, ARCH+, SUMMACUMFEMMER, BÜRO JULIANE GREB, foto: Flavia Rossi 
Paviljon ZDA, beneški arhitekturni bienale 2023, Tizziana Baldenebro, Lauren Leving, foto: Flavia Rossi 
Latvijski paviljon, beneški arhitekturni bienale 2023, Uldis Jaunzems-Pētersons, foto: John Hill/World-Architects 
Mehiški paviljon, beneški arhitekturni bienale 2023, APRDELESP, Mariana Botey, foto: John Hill/World-Architects 
Uzbekistanski paviljon, beneški arhitekturni bienale 2023, Karl Fournier, Olivier Marty, foto: John Hill/World-Architects 

V soboto, 20. maja 2023, je potekala otvoritev 18. mednarodne razstave arhitekture La Biennale di Venezia. Na dogodku je bila razglašena izbira mednarodne žirije za zlate leve in druge nagrade razstave, ki jo je sestavljalo 5 članov: Ippolito Pestellini Laparelli (predsednik žirije), Nora Akawi, Thelma Golden, Tau Tavengwa in Izabela Wieczorek.

 

 

Zlati lev za najboljšo nacionalno udeležbo

Žirija je zlatega leva za najboljšo nacionalno udeležbo podelila Braziliji z naslovom Zemlja »za raziskovalno razstavo in arhitekturno intervencijo, ki se osredotoča na filozofije in domišljije domorodnega in temnopoltega prebivalstva k načinom odškodnine.«

 

Kuratorja Gabriela de Matos in Paulo Tavares sta zapisala: »Naš kuratorski predlog temelji na razmišljanju o Braziliji kot o zemlji. Zemlji kot prsti, gnojilu, tleh in ozemlju. Prav tako tudi o Zemlji v njenem globalnem in kozmičnem pomenu, kot planetu in skupni hiši vsega življenja, človeškega in nečloveškega. Zemlji kot spominu in tudi kot prihodnosti, gledajoč na preteklost in dediščino za razširitev področja arhitekture v soočenju z najbolj perečimi sodobnimi urbanimi, teritorialnimi in okoljskimi vprašanji.«

 

 

Posebna omemba za nacionalno udeležbo

Žirija je podelila posebno omembo za nacionalno udeležbo Veliki Britaniji z naslovom Plesanje pred luno »za kuratorsko strategijo in oblikovalske predloge, ki slavijo vpliv vsakdanjih ritualov kot oblik odpora in prostorskih praks v diasporalnih skupnostih.«

 

Kuratorji Jayden Ali, Joseph Henry, Meneesha Kellay in Sumitra Upham so zapisali: »Ta razstava zagovarja rituale kot obliko prostorske prakse, ki slavi njihovo edinstveno sposobnost organiziranja in ustvarjanja prostora. Kadar prostori niso zasnovani tako, da bi ustrezali določenim vedenjem, kulturam in tradicijam, lahko obredi postanejo močna, moteča orodja za olajšanje okupacije in podpiranje različnih življenjskih realnosti.«

 

 

Slovenski paviljon

V slovenskem paviljonu predstavlja Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) projekt +/– 1 °C: V iskanju dobro uglašene arhitekture. Komisarka Maja Vardjan iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje je za kustose slovenskega paviljona na odprtem razpisu izbrala skupino arhitektov, ki jo sestavljajo Jure Grohar, Eva Gusel, Maša Mertelj, Anja Vidic in Matic Vrabič.

 

Projekt paviljona naslavlja vprašanje ekologije, ki je v preteklem desetletju bistveno vplivala na razvoj arhitekture. V arhitekturi je ekologija največkrat razumljena kot »energetska učinkovitost«, ki vprašanje ekologije praviloma rešuje s tehnologijo, skrito med stenami. V iskanju alternative obstoječim sistemom gradnje so kustosi paviljona s petdesetimi evropskimi arhitekti in ustvarjalci raziskovali in analizirali primere vernakularnih objektov iz Evrope, ki vprašanje ekologije – za razliko od trenutne sodobne prakse – obravnavajo celostno, kot neločljiv del arhitekturne zasnove. Vernakularna arhitektura je tako razumljena kot živ primer energetskih načel, ki so pomembna za sedanji čas in jih je mogoče uporabiti kot podlago za kritično reinterpretacijo sodobne arhitekturne produkcije.

 

Projekt slovenskega paviljona je sestavljen iz treh delov: prostorske instalacije v merilu 1:1 v beneškem Arzenalu, medresorske konference, ki bo jeseni 2023 v Ljubljani obravnavala vprašanje ekologije in trajnostnega razvoja skozi povezovanje arhitekture, gospodarstva in znanosti, ter publikacije. Publikacija z naslovom +/– 1 °C: V iskanju dobro uglašene arhitekture, ki bo izšla junija 2023, kompleksno in večplastno tematiko ekologije v arhitekturi postavlja v širši družbeno-ekonomski kontekst, kamor jo poleg sodelujočih arhitektov in kuratorjev umestijo kustosinja, publicistka in svetovalka na področju oblikovanja Jane Withers, ekonomist in politik dr. Janez Potočnik, kemik dr. Michael Braungart in filozof dr. Timothy Morton.

 

 

 

Več o predstavitvi slovenskega paviljona lahko preberete na povezavi revije Outsider.

 

Predstavitev preostalih nagrajencev bienala je na povezavi spletne strani World-Architects.

 

Nekaj drugih izstopajočih nacionalnih paviljonov z beneškega arhitekturnega bienala 2023, 3 v Giardinih in 3 v Arsenalu, je predstavljenih na povezavi spletne strani World-Architects.