Pozor - še vedno lomljivo! Slovenska alpska arhitektura 2019-2026

Pozor, še vedno lomljivo! Slovenska alpska arhitektura 2018–2026

V galeriji DESSA predstavljamo drugo razstavo iz cikla Slovenska alpska arhitektura, ki prikazuje slovensko arhitekturno produkcijo v našem alpskem prostoru. Prva razstava (2008–2018) je bila odmevna tako v Sloveniji kot v tujini: do januarja 2022 je gostovala štirinajstkrat, sedemkrat v Sloveniji in sedemkrat v tujini, največkrat v alpskih regijah Italije.

Tokrat so razstava in spremljevalni dogodki nastali v sodelovanju in koprodukciji galerije DESSA in zavoda Afront. Spoznavanje primerov sodobne alpske produkcije poglabljamo z znanji preteklosti in širimo onkraj galerijskega prostora na njihove lokacije.

Pri prvi razstavi slovenske alpske arhitekture leta 2018 je končni izbor projektov pripravil avstrijski arhitekt in profesor Bernardo Bader. Tokrat smo k sodelovanju povabili švicarskega arhitekta in profesorja Armanda Ruinellija, ki je bil rojen ter živi in dela v Sogliu, v vasi s 300 prebivalci na višini 1090 m v švicarskem kantonu Grisons, ki leži ob meji z Italijo. Iz procesa in rezultatov njegovega dela je razvidno, da alpski prostor, ljudi in kulturo zelo dobro razume in pozna. Skupaj z Ruinellijem smo oblikovali izbor 26 projektov.

Arhitekta Ajda Bračič, ustanoviteljica Kajže, platforme, ki predstavlja stičišča za prenovo in trajnostno bivanje, ter Andraž Keršič, soustanovitelj biroja a2o2 in asistent na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo, med drugim pri predmetih Koncepti prenov ter Prenova in konservatorstvo II, sta z razmisleki o značilnih arhitekturnih elementih izpostavila nekatere določujoče okoliščine bivanja v alpskem prostoru: podnebje in vreme, materialnost, svetlobo, razgibanost terena in druge. Prav iz njih izhaja tradicionalno stavbarstvo, ki soustvarja kontekst sodobnih arhitekturnih interpretacij.

Lenka Kavčič in Eva Eržen iz Zavoda za prostorsko inovativnost Afront, ki s projektom Odprte hiše Slovenije skupaj s sodelavci in prostovoljci uspešno širita bivalno kulturo in splošno zavedanje o pomembnosti arhitekturne kakovosti, v okviru razstave organizirata strokovni ogled nekaterih projektov in situ.

Ob izteku razstave želimo prikazati film, ki je nastal leta 2026 v organizaciji AAA (Architettura Arco Alpino): Il tempo della montagna – ArchitetturAlpinA in dieci storie (Čas gora: ArchitetturAlpinA v desetih zgodbah). Film v produkciji podjetja Muse – Factory of Projects, ki sta ga po scenariju Giulie Mura režirala Francesca Molteni in Davide Fois, je prvi tovrstni film na velikem platnu, ki je v celoti posvečen sodobni arhitekturi italijanskih Alp. Širi kakovost in kulturo načrtovanja: prikazuje, kako lahko dobra arhitektura postane orodje socialnega, okoljskega in gospodarskega razvoja alpskih skupnosti. Vključuje pričevanja, slike in zgodbe arhitektov, prebivalcev, študentov, upravnikov in obrtnikov, ki gore vsak dan doživljajo »od znotraj«, v počasnem ritmu, ki oblikuje pokrajine, arhitekturo in skupnosti.

Enako kot pri prejšnji razstavi smo izbor projektov povezali z območjem, ki po Alpski konvenciji v Sloveniji zajema Julijske Alpe, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe, Pohorje ter predalpsko hribovje Polhograjskih dolomitov, Trnovske planote in Nanosa.

Izbrani projekti imajo različne tipologije in programe (odprti prostor, športni objekti, bivaki in turistični objekti, javne stavbe ter stanovanjske in počitniške hiše). Vrstni red njihove predstavitve tokrat narekujejo letnice njihove izvedbe. Kriteriji izbora izpostavljajo kontekst, uporabnost, trajnost in identiteto: razumevanje in spoštovanje naravne in kulturne krajine, gabarite, ki so po velikosti in obliki skrbno vpeti v scenografijo gorskih ambientov, razmerja volumnov in stranic, odprte in »pretočne« sodobne prostorske zasnove, izbor trajnostnih materialov, sodobno interpretacijo tradicionalne stavbne dediščine ter ohranjanje lokalne tradicije, znanja in dognanj predhodnih generacij.

Statistika tokratne razstave razkriva večji delež projektov javnega prostora in javnih objektov: od 26 jih je javnosti dostopnih kar 19. Čeprav je še vedno več primerov novogradnje (16 projektov) kot prenove (10), se zavedanje o ohranjanju obstoječega stavbnega fonda in tradicije nezadržno širi.

Veseli smo preobrata in želeli bi verjeti, da državne strukture bolje prepoznavajo pomen kakovostne arhitekture in prostora za družbo. Izbor zagotovo odraža napor stroke pri uveljavljanju izhodišč in načel leta 2017 sprejete arhitekturne politike Slovenije z naslovom Arhitektura za ljudi. Na dvig arhitekturne kulture je vplivalo tudi že skoraj 20-letno delovanje projekta OHS – Odprte hiše Slovenije: letos je bilo za nagrado OHS AWARD oddanih 30.000 glasov. Pozitivne arhitekturne sadove je obrodil tudi sprejem t. i. zelene turistične strategije, ki v središče postavlja trajnost slovenskega turizma.

Morda pa je arhitekturna renesansa alpskega prostora v resnici plod naključja – ne sistemske odličnosti, ampak krize ter posledično večjega dotoka evropskih kohezijskih sredstev, sredstev za okrevanje in odpornost ter popoplavno obnovo. Če to velja, se je treba zavedati krhkosti obdobja: ko se časovno okno zapre, ko sredstva usahnejo in elan nadomesti rutina, se odpre vprašanje, ali nam je uspelo zgraditi institucije in oblikovati kulturo, ki bo kakovost ohranjala tudi brez izrednih razmer. Morda bo to pokazala naslednja razstava.

Želimo si, da bi tudi tokratna razstava arhitekturnih presežkov prispevala k utrjevanju temeljev, k ohranjanju naših vrednot in h kakovostnemu razvoju alpskega prostora. Prav na to nas opozarja tokratni zunanji selektor Armando Ruinelli: »Pristop, ki daje prednost podobi na račun globljega razmišljanja o pomenih, lahko povzroči neizogibno osiromašenje arhitekturne kulture.«

Alpski prostor je prostor značilne identitete in osupljive lepote, ki se je razvijal in ohranjal skozi stoletja težkih podnebnih in življenjskih razmer. Logika življenja v alpskem prostoru temelji na nenehnem prilagajanju naravnim danostim, ki kljub vsem izzivom še vedno zagotavlja visoko kakovost življenja. Najbrž se znotraj hitrega in površnega družbenega razvoja ne zavedamo v celoti, kako krhek je ta prostor. Nekdanji način življenja ostaja le nostalgičen spomin, ki ga množice turistov skušajo ujeti v svoj mobilnik in deliti na družbenih omrežjih. Zaradi globalizacije ta prostor postaja še bolj ranljiv in krhek, prav gradnja pa je tista, ki vanj najmočneje posega.

Naj bo tudi tokratna razstava prispevek, apel in opozorilo širši javnosti, prostorskim odločevalcem, investitorjem, pa tudi arhitekturni stroki sami: posegi v prostor morajo biti premišljeni in poglobljeni, temeljiti morajo na spoštovanju naravnih in kulturnih danosti, saj lahko le tako poudarijo in ohranijo lepoto in značaj prostora.

Kuratorji

 

Razmišljanja o sodobni arhitekturi v slovenskih Alpah

Postavitev arhitekturne razstave, katere pozornost je usmerjena najprej v krajino in šele nato v sam arhitekturni jezik, odpira širšo razpravo, ki se mi zdi zelo pomembna. Pomeni namreč, da se snovanje začne pri razumevanju krajine, nato pa prek urbanističnega posega preide do arhitekture. Do arhitekture, ki se nanaša na kraj in ga zna pojasniti. V sodobni arhitekturi je vse preveč primerov, ki težijo h globalizaciji jezikov in materialov, ob čemer branje krajine ostaja drugotnega pomena, kraj se vedno manj upošteva.

Razširjanje arhitekturnih podob prek medijev (spleta) spreminja arhitekturo v »potrošniško blago« brez kritičnega pogleda, brez truda, to pa seveda ni v pomoč pri razumevanju pomenskih ravni – povezav s krajem, gradbene kulture, kombinacij materialov. Prav tako ne pomaga pri oblikovanju projektne kulture in sposobnosti razlikovanja med kakovostno arhitekturo in zgolj marketinško potezo.

Menim, da lahko pristop, ki daje prednost podobi na račun globljega razmišljanja o pomenih, povzroči neizogibno osiromašenje arhitekturne kulture.

Na podlagi teh razmišljanj je razstava v galeriji DESSA v Ljubljani zagotovo spodbuda za prihodnost sodobne arhitekture v slovenskih Alpah, ki že zdaj uživa izjemen ugled. Mnogi predstavljeni projekti izhajajo prav iz natančne analize krajine in razvijajo arhitekturo, ki bi si jo v več primerih upal označiti za vzorno. Povezava s starodavno tradicijo, dosledna materializacija in hkrati uporaba izrazito sodobnega arhitekturnega jezika prispevajo k temu, da se spominjamo naše zgodovine, a jo tudi na novo interpretiramo, premišljamo, saj je del nas, naše radovednosti; da se o njej sprašujemo in tako prodremo v globino stvari.

Prav poglabljanje v stvari, v samo srce znanstvenega, obrtniškega, kulturnega ali arhitekturnega projekta, spodbujanje razmisleka in iskanje novih perspektiv: vse to je v razdrobljenem vrvežu vsakdanjega življenja, polnem nenehnih motenj, postalo težko. V nekaterih projektih pa je kljub temu mogoče ponovno najti zbranost, osredotočenost na bistveno, prosti čas in ustvarjalno moč.

Armando Ruinelli

 

Na razstavi

1

Hotel Zadružni dom

Čezsoča, Bovec

2026

Vid de Gleria

Jure Henigsman

Žan Ketiš

Manca Starman

Saša Štuhec

Manca Žugič Gabrijelčič

Tanja Pfajfar

STRIP LAB

 

2

Portal tunela Karavanke

Hrušica

2026

Damjan Bradač

DBA<

 

3

Prenova Prešernove domačije

Vrba

2025

Aleksander S. Ostan

Nataša Pavlin

Atelje Ostan Pavlin

 

4

Rezidenca Jezero

Bled

2026

ENOTA

 

5

Čolnarna Zaka

Bled

2025

Rok Oman

Špela Videčnik

Janez Martinčič

Andrej Gregorič

Rok Dolinšek

Amadej Mravlak

Matej Krajnc

Vladislav Bondarenko

Adrien Riviere

OFIS arhitekti

 

6

Gozdarska koča

Julijske Alpe

2025

Matej Brus

Matija Miler

Corbie Phillips (interier / interior)

Raum, arhitektura

Corbie Phillips Design Studio

 

7

Razstava Več kot jezero

Stara Fužina, Bohinj

2025

Urška Alič

Ana Marija Kunstelj

Klara Bohinc

Andraž Keršič

Žiga Ravnikar

Eva Senekovič

a2o2 arhitekti

 

8

Alpski hiši

Kranjska Gora

2025

Aljoša Dekleva

Tina Gregorič

Jan Žužek

Andi Koder

Dekleva Gregorič arhitekti

 

9

Koroški dom starostnikov KO-RA

Ravne na Koroškem

2024

Maruša Zorec

Maša Živec

Nena Gabrovec

Rok Hočevar

ARREA arhitektura

 

10

Dozidava in prenova počitniške hiše ZASIP

Zasip

2024

Katjuša Kranjc

Rok Kuhar

Raketa

 

11

Vhodni objekt pred sotesko Vintgar

Soteska Vintgar

2024

Rok Oman

Špela Videčnik

Amadej Mravlak

Andrej Gregorič

Janez Martinčič

Matej Krajnc

Rok Dolinšek

OFIS arhitekti

 

12

Varstveno-delovni center INCE – Naša hiša

Mengeš

2024

Rok Jereb

Blaž Budja

Nina Majoranc Peršin

Jereb in Budja arhitekti

 

13

Gustlnov dom v Vratih

Triglavski narodni park

2023

Miha Kajzelj

Kajzelj arhitektura

 

14

Prenova hiše Franja

Zgornjesavska dolina

2024

Maja Laurence

ML arhitektura

 

15

Čebelnjak domačije Pr’ Lenart

Belo, Medvode

2023–2024

Manca Košir

Jan Kozinc

 

16

Vrtec Bohinj

Bohinjska Bistrica

2023

Ana Jerman

Janja Šušnjar

Sofia Romeo Gurrea-Nozaleda

Miguel Sotos Fernández-Zúñiga

Arrea

KAL A

 

17

Lesena brv na Rju

Brv čez Savo med vasema Kamnje in Polje, Bohinj

2022

Aleksander S. Ostan

Nataša Pavlin

Atelje Ostan Pavlin

 

18

Medgeneracijski center Vezenine Bled

Bled

2022

Mojca Gužič Trplan

Gregor Trplan

Gužič Trplan arhitekti

 

19

Športni objekt Brajda

Tolmin

2022

Tomaž Krušec

Lena Krušec

Jurij Nemec

Vid Kurinčič

Neža Novak

Arhitektura Krušec

 

20

Hotel Bohinj

Ribčev Laz, Bohinj

2022

Rok Oman

Špela Videčnik

Borut Bernik

Rok Vrenko

Giulia Sgro

OFIS arhitekti

 

21

Hiša BBL

Bohinjska Bistrica

2020

Katjuša Kranjc

Rok Kuhar

Raketa

 

22

Prenova in revitalizacija župnišča

Šentjošt nad Horjulom

2020

Robert Dolinar

Vid Klančar

Peter Kavčič

Janez Demšar

Franci Kavčič

Anita Klančar Kavčič

 

23

Prenova in revitalizacija gospodarskega poslopja

Suhi Dol nad Gorenjo vasjo

2020–

Robert Dolinar

 

24

Vila Sončnica

Bled

2019

Peter Gabrijelčič

Boštjan Gabrijelčič

Arhitektura

Polona Lipičnik

 

25

Vrtec Kamnitnik

Kamnitnik, Škofja Loka

2019

Mojca Gregorski

Miha Kajzelj

Matic Lašič

MODULAR arhitekti

 

26

Alpski hlev

Trenta

2019

Luka Kravanja

Kravanja Možič Korošec Arhitekti

 

 

Kolofon

Pozor – še vedno lomljivo! 

Slovenska alpska arhitektura 2019–2026

 

Kuratorji

Ajda Bračič, Kristina Dešman, Eva Eržen, Maja Ivanič, Lenka Kavčič, Andraž Keršič, Špela Nardoni Kovač, Vesna Perovnik, Damjana Zaviršek Hudnik

 

Končni izbor projektov

Armando Ruinelli

 

Arhivske fotografije

Slovenski etnografski muzej

 

Jezikovni pregled

Katja Paladin

 

Prevod v angleščino

Sašo Podobnik

 

Oblikovanje

Ivan Ilić

 

Tisk vabil in zloženk

Matformat

 

Tisk plakatov

Mediaplan 8

 

Soorganizatorja in koproducenta

Zavod DESSA – arhitekturni center

Zavod za prostorsko inovativnost Afront

 

Ljubljana, junij 2026

 

Pokrovitelji

Ministrstvo za kulturo RS

Ministrstvo za naravne vire in prostor RS / Ministrstvo za okolje in prostor RS

Mestna občina Ljubljana

 

 

V medijih